Kateri vidiki digitalnega so v sodobnem diskurzu prezrti? Kakšne možnosti za politično udejstvovanje prinašajo platforme? Kakšna je digitalna participacija slovenske mladine? Na kaj moramo biti pozorni pri prevajanju in izbiranju terminov? Kako prevajamo well-being?
O vsem tem smo govorili na prvi terminološki razpravi v okviru projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR). Ta je na začetku meseca v Hiši EU združila priznane strokovnjake s področja izobraževanja, družboslovja in medijske pismenosti, ki so predstavili svoje poglede na različne vidike digitalizacije in digitalnega državljanstva.
Tehnološke predpostavke
Na prevladujoče predpostavke o tehnologijah, kot so tehnicizem, tehno-instrumentalizem, tehno-determinizem in tehno-solucionizem, je opozoril prof. Marinko Banjac (FDV UL). Te po njegovem mnenju vodijo v poenostavljanje kompleksnosti digitalnih tehnologij.
Medijska pismenost
Prof. Mateja Rek (FIŠ UNM) je izpostavila pomen celostnega razumevanje medijske pismenosti, ki poleg uporabe vključuje analizo, evalvacijo in ustvarjanje medijskih vsebin ter kritično razumevanje digitalnega okolja. Ta vključuje tudi pogosto spregledane okoljske in družbene dejavnike.
Krovni izrazi izpuščajo podrobnosti
Nevarnost uporabe širokih krovnih izrazov, ki so lahko izgubili specifično pomenljivost in postali preveč splošni ali ideološko obarvani, je poudaril prof. Marjan Šimenc (PEF UL) ter kritično naslovil vlogo terminologije pri oblikovanju pojmov v digitalnem izobraževanju.
Uporabnik dostopa, državljan sodeluje
Simona Bezjak (Pedagoški inštitut) poudarila potrebo po širšem in bolj kritičnem pristopu k digitalnemu državljanstvu, ki presega zgolj tehnične vidike uporabe tehnologij, ter predstavila razlikovanje med uporabnikom tehnologij in digitalnim državljanom.
Uporabnik dostopa do digitalnih orodij, objavlja na družbenih omrežjih in se zaveda osnovnih varnostnih tveganj, medtem ko digitalni državljan presega to pasivno vlogo ter aktivno sodeluje v digitalnih skupnostih, kritično vrednoti informacije in uporablja tehnologijo za družbene spremembe.
Predstavila je ključna pristopa k digitalnemu državljanstvu:
- koncept osebno odgovornega državljana, ki poudarja varno in etično uporabo tehnologij, spoštovanje spletne komunikacije ter zaščito osebnih podatkov. Ta prevladuje v kurikularnih dokumentih in izobraževalnih politikah, a se pogosto reducira na sklop pravil in priporočil za varno rabo interneta.
- koncept kritičnega državljanstva, ki presega zaščitno vlogo in vključuje medijsko pismenost, digitalno participacijo in družbeni angažma. Posameznika spodbuja k prepoznavanju vpliva tehnologij na demokracijo.
Prihaja DIGI.DR slovar
Jakob Saje (PEF UL) je predstavil proces priprave slovarja DIGI.DR, katerega cilj je terminološkega poenotenja projekta in izboljšanje razumevanja ključnih pojmov takšnega državljanstva. Ta bo v kratkem na voljo na tej spletni strani v posebnem zavihku.
Dogodek je bil prvi v nizu prizadevanj za izboljšanju jasnosti konceptov digitalizacije v našem izobraževalnem prostoru.
