Medvrstniško nasilje je pogosto skrito, saj mladostniki skrivajo dokaze, odrasli pa velikokrat ne vidijo celotne slike.
Materialni dokazi, kot so fotografije in posnetki, širšega konteksta pogosto ne razkrivajo. Povzročitelji so lahko v ozadju in jih ni mogoče identificirati zgolj na podlagi materialnih dokazov, poudarja dr. Katja Košir, izredna profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Na spletnem seminarju Safe.si Krepitev vključujoče razredne skupnosti kot pristop preprečevanja spletnega nasilja je predstavila, kako lahko šolski delavci prispevajo k njegovemu preprečevanju.
Reakcije odraslih
Prva reakcija odraslih je pogosto moraliziranje in zgražanje, kar je neproduktivno. Pomembno je, da odrasli pustijo odprta vrata za komunikacijo in raziskovanje.
Mladi pogosto povedo, da odrasli v takšnih situacijah reagirajo hitro. V odzivanju so morda dobri nameni, vendar njihov odziv pogosto sloni na načinu, ki izhaja iz njihovih lastnih interpretacij dogajanja. Če otroci ali mladi dobijo takšno izkušnjo, bodo v prihodnosti manj verjetno poročali o medvrstniškem nasilju, če mu bodo priča.
Razsežnosti spleta
Na spletu zadeve velikokrat odmevajo mnogo bolj kot v fizičnem življenju, mlade veliko bolj prizadenejo, šumi v komunikacijah so precej verjetnejši, na spletu tudi težje razumemo, da je nekaj šala, ne vidimo in ne moremo prepoznati, kdaj smo v komunikaciji morda prekoračili mejo, kdaj smo nekoga prizadeli.
Pogosto se iz neprimernih načinov komunikacije razvijejo eskalacije.
Razlike med konflikti in nasiljem
Razmejevanje konfliktov in nasilja je včasih težavno, vendar pri tem obstajajo določene zakonitosti.
Pri konfliktih imajo vsi vpleteni nekaj vpliva na reševanje situacije, medtem ko pri nasilju žrtev nima vpliva zaradi neravnovesja moči. Odrasli morajo prepoznati te situacije in se ustrezno vključiti. Njihova pomoč je v primerih nasilja nujna, saj ga otroci niso zmožni konstruktivno reševati sami.
Poročanje o nasilju
Otroci se pogosto bojijo poročati o nasilju, saj menijo, da bo situacija še slabša. Prav tako se bojijo posledic; pogosto je prisoten sram. Menijo, da jim učitelj ali druga odrasla oseba ne more pomagati in ne želijo biti označeni za tožljivce.
Razlika med poročanjem in tožarjenjem
Pomembno je, da odrasli v komunikaciji z mladimi jasno razmejijo razliko med tožarjenjem in poročanjem ter se odzovejo na način, s katerim pokažejo, da jim je mar.
Opolnomočiti morajo opazovalce nasilja. To so lahko tisti, ki se odločijo, da bodo o nasilju poročali odraslim.
Vrstniška dinamika v ozadju medvrstniškega nasilja
Razred se tako kot vsaka druga socialna skupina hierarhično strukturira, pri čemer se hierarhija oblikuje glede na vpliv in priljubljenost učencev.
Pomembno je, da vplivamo na to, kako se ta hierarhija izraža, da bi zagotovili vključujočo razredno klimo, kjer se vsak učenec počuti varno in sprejeto, ne glede na svojo priljubljenost.
Vključujoča razredna klima
V vsaki skupini se oblikujejo norme, ki določajo, kaj prinaša priljubljenost. Cilj je, da so te norme usmerjene k prosocialnemu vedenju, kjer priljubljenost temelji na empatičnem in pozitivnem vplivu na skupino.
Vzpostavitev vključujoče razredne klime in spodbujanje prosocialnih norm lahko pomaga zmanjšati medvrstniško nasilje in izboljšati odnose med učenci.
Vse je v pristopu
Ključno je, da odrasli vstopajo v situacije spletnega nasilja spoštljivo in raziskovalno, ter si prizadevajo razumeti in pomagati na podlagi pridobljenih informacij.
Razlika med učinkovitimi odzivi na nasilje in tistimi, ki zadeve še poslabšajo, je torej v pristopu, ki naj bo občutljiv, reflektiran, raziskujoč in empatičen, svetuje dr. Košir.
