Ste razmišljali, od kod prihajajo največje nevarnosti na področju dezinformacij v Evropski uniji in kako se lahko proti njim borimo? Tudi člani konzorcija projekta DIGI.DR se soočajo s temi izzivi, zato smo organizirali pogovor z dvema vodilnima strokovnjakoma na tem področju.
Siim Kumpas je na srečanju predstavil delo agencije EEAS in osvetlil značilnosti pristopa FIMI (Foreign Information Manipulation and Interference) pri boju proti dezinformacijam. Poudaril je tudi primer dobre prakse iz Estonije, kjer so pred desetimi leti v srednjih šolah uvedli obvezni 35-urni program medijske pismenosti, posebej usmerjen k reševanju problematike dezinformacij.
Matteo Bergamini iz Shout Out UK je nato predstavil delo svoje organizacije, ki v Veliki Britaniji aktivno sodeluje z vlado, lokalnimi oblastmi in velikimi podjetji, kot sta WhatsApp in X. Vse v želji, da bi izboljšali politično in medijsko pismenost.
V skupni razpravi so udeleženci izpostavili več iztočnic.
Podpreti učitelje, vključiti starejše
Med drugim so opozorili, da izobraževanje učiteljev o medijski pismenosti ni učinkovito brez sistemskih sprememb, kot so prilagoditve učnih načrtov in širša podpora učiteljem.
Prav tako so poudarili potrebo po vključevanju starejših generacij nad 65 let v programe za digitalno pismenost, saj so digitalni izzivi prisotni v vseh starostnih skupinah.
Kako je z digitalnimi domorodci
Poseben paradoks je v tem, da mlajša generacija – čeprav je pogosto označujemo kot digitalne domorodce – ni nujno bolje tehnično podkovana. Tehnologije danes namreč delujejo tako brezhibno, da se njihove kompleksnosti zlahka skrijejo.
Kaj prinaša umetna inteligenca
Poleg tega smo izpostavili vpliv generativne umetne inteligence, ki olajša ustvarjanje in širjenje lažnih informacij.
Vse to postavlja nove izzive pred vse, ki delujemo na področju digitalnega državljanstva.
